Kotnikova ulica 5,
1000 Ljubljana,
tel: 01 43 22 152,
fax: 01 43 02 461
e-pošta za poslovne namene: medicor@siol.net
e-pošta za zdravstvene namene: medicor-narocanje@siol.net
Od ponedeljka do četrtka med 9:00 in 19:00,
v petek med 9:00 in 17:00.
Na pregled se lahko naročite tudi po telefonu:
samo na tel. št. 01 43 22 152,
od ponedeljka do petka
med 8:00 in 12:00 uro,
razen ob četrtkih, ko je naročanje popoldan,
med 14:00 in 18:00;
samo na tel. št. 05 66 25 532,
od ponedeljka do petka
med 8:00 in 12:00 uro.
OPOZORILO: Naročamo samo bolnike starejše od 15 let.
Na poseg sem šel z mislijo, da bi mogoče lahko napredovanje multiple skleroze (MS) ustavili. In čudeži...
Vašo ambulanto obiskujem kot spremstvo srčnemu bolniku. Moram priznati, da sem izredno presenečena...
Naenkrat se mi je zrušil svet. Pri vas pa sem doživela srčnost in empatijo, kar mi je bilo v veliko...
Njegova glavna funkcija je, da črpa kri in jo pošilja v pljuča in v ostale dele telesa. Srce ima dve strani: levo in desno, vsaka pa je razdeljena v dve votlini: preddvora in prekata. Kri prihaja po velikih venah v srce najprej v desni preddvor. Od tam potuje v desni prekat, od koder se prečrpa v pulmonarno arterijo in v pljuča. V pljučih kri ogljikov dioksid zamenja s kisikom, nakar potuje v levi preddvor in od tam v levi prekat, od koder gre po aorti, največji žili v telesu, naprej po vsem telesu.
Srčne zaklopke ločujejo preddvore in prekate in dovoljujejo, da potuje kri samo v eni smeri.
Srce obdaja tanka membrana, imenovana perikard, po naše tudi srčna vrečka. Ta omogoča, da srce enakomerno bije. Ker je srce živa mišica, prav tako kot ostali deli telesa potrebuje kri. Srce črpa kri zase skozi veliko žil, ki gredo naravnost v srčno mišico. Te žile imenujemo srčne ali koronarne arterije.
Srčnih bolezni je zelo veliko. Še vedno so med vodilnimi vzroki za prezgodnje umiranje ljudi po vsem svetu, zlasti v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija. Pri nekaterih boleznih se zamašijo žile, kar vodi v srčni infarkt. Ta bolezen se imenuje bolezen koronarnih arterij. Druge bolezni napadejo srčne zaklopke, ki se lahko ali zožijo ali pa začnejo puščati. Če se zožijo, potem gre kri težko skozi; če puščajo, kri potuje nazaj, kar zmanjšuje, oslabi delovanje srca. Nekatere srčne bolezni prizadenejo samo srčno mišico, da oslabi. Poleg tega lahko srčne bolezni povzročijo okužbe, ki zlasti rade prizadenejo zaklopke in srčno mišico samo. Krvni strdek se lahko naredi v samem srcu, kar povečuje nevarnost za kap. Perikard se prav tako lahko okuži ali pa se napolni s tekočino.
Kot rečeno, v srcu imamo štiri zaklopke: aortno, mitralno, trikuspidalno in pulmonarno. Zaklopke imajo nalogo, da kri spuščajo po točno določeni poti in tudi po točno določenem vrstnem redu. Toda zgodi se, da pride do težav. Lahko se zgodi, da zaklopka spušča kri nazaj, torej v napačno smer, kar se imenuje regurgitacija. Ena od zaklopk, mitralna, se lahko začne slabo zapirati, lahko bi rekli, da slabo tesni. Temu pravimo prolaps mitralne zaklopke in je ena najpogostejših bolezni srčnih zaklopk. Včasih ta bolezen povzroči regurgitacijo. Kadar pa se zaklopka ne odpira dovolj, to pa preprečuje kroženje krvi, temu pravimo stenoza. Okvare zaklopk so lahko prirojene ali pa jih povzročijo okužbe, srčni napadi, poškodbe srca. Nekatere takšne okvare ne povzročajo težav in ne potrebujejo zdravljenja. Večje pa zahtevajo zdravljenje z zdravili, z operacijami, pogosto z zamenjavo zaklopk. Kirurg bo bolniku zamenjal zaklopko, kadar je zožena (stenoza) ali kadar pušča (regurgitacija). Možna pa so tudi »popravila« zaklopk. Zamenjava srčne zaklopke je operacija na odprtem srcu, kakor temu pravimo. To pomeni, da kirurg med operacijo krvi obtok preusmeri na napravo, ki se ji reče izventelesni krvni obtok (ekstrakorporalna cirkulacija), medtem pa operira srce.
To je okvara, pri kateri se zaklopka, ki ločuje levi preddvor od levega prekata, ne zapira dovolj dobro. Največkrat je okvara minimalna in bolniku sploh ne povzroča težav. Vendar pa lahko povzroči tudi resne težave z regurgitacijo, se pravi puščanjem krvi nazaj v preddvor. V takih primerih pa je treba okvaro zdraviti. Veliko bolnikov s prolapsom mitralne zaklopke je med suhimi ženskami z manjšimi nepravilnostmi v steni prsne votline, skoliozo ali kakšnimi drugimi napakami.
Občutek močnega bitja srca (palpitacija), bolečina v prsih (ki ni povezana s koronarno boleznijo ali infarktom), težave pri dihanju po naporu, utrujenost, kašljanje, kratka sapa med ležanjem. Včasih bolnik nima nobenega znaka oziroma se pojavijo postopoma.
Preiskave Prolaps mitralne zaklopke se vidi z ultrazvočno preiskavo srca, Dopplerjevim ultra zvokom, katetrizacijo srca, rentgenskimi posnetki prsnega koša in z drugimi preiskavami, na primer CT.
Kadar gre za manjšo težavo, zdravljenje sploh ni potrebno. Pri resnejši okvari pa bo zdravnik predpisal zdravila (antibiotike, kadar je prisotno vnetje, antiaritmike, če je treba vzpostaviti normalni srčni ritem, vazodilatatorje, če je treba razširiti žile, diuretike, propanolol, antikoagulante, tisto pač, kar je pri posameznem bolniku potrebno). Pri resnejših primerih prolapsa bo kardiolog priporočil operativni poseg, zamenjavo mitralne zaklopke. (VIR: Utrip srca, 2007, št. 7, str. 14)
avtorske pravice pridržane