Grozdje je največji vir resveratrola (antioksidant), iz katerega delamo rdeče vino

Hipokrat (460–377 pr.n.št.), grški zdravnik in utemeljitelj znanstvene medicine, je o vinu zapisal: »Vino je lahko za človeka čudovito in primerno, s predpostavko, da ga pri dobrem in slabem zdravju uživamo preudarno in zmerno ter da ga uskladimo s posameznikom.« Hipokrat je bolnikom priporočal zmerno prehrano, zelo je cenil diete z vinom, pri čemer je zapisal: »Pri zdravljenju bolnika z vinom je potrebno paziti na dvoje: naj koristi ali naj vsaj ne škodi.«

Grozdje je največji vir resveratrola (antioksidant), iz katerega delamo rdeče vino. Pojavlja se v trti, koreninah in pečkah, toda največja koncentracija je v kožici, kjer ga je od 50 do 100 mikrogramov v gramu kožice. Resveratrol je fitoaleksin, vrsta antibiotične sestavine, ki jo proizvaja rastlina kot obrambni sistem proti boleznim. Vsebina resveratrola v vinu je v povezavi z dolžino časa, v katerem je kožica jagode prisotna v fermentacijskem postopku (maceraciji). Zato je koncentracija pomembno višja v rdečem kot v belem vinu, kjer je kožica odstranjena zgodaj v proizvodnji vina, kar znižuje njegovo vsebino. Grozdni sok, ki ni fermentiran, ni pomemben vir resveratrola.

Tvorba resveratrola je predvsem močno sortno pogojena. Sorta je dokazano prvi in glavni parameter, ki določa koncentracije resveratrola v vinu. Sorti, ki sta še posebno poznani po visokih vsebnostih resveratrola, sta modra frankinja in modri pinot. V študiji (dr. Urška Vrhovšek, Istituto Agrario S. Michele all` Adige Limos, d.o.o.), ki so jo opravili na slovenskih vinih, je bila v rdečih vinih skupna koncentracija vseh štirih oblik resveratrola med 2,6 do 21,5 mg/l. Najvišja poprečna skupna koncentracija resveratrola je bila določena pri vzorcih modre frankinje (12,6 mg/l). Sledili so jim modri pinot (12,2 mg/l), refošk (11,9 mg/l), merlot (8,23 mg/l) in cabernet sauvignon (5,48 mg/l).

Nevarnosti rednega in čezmernega pitja alkohola

Na splošno velja, da so kronični odvisniki od alkohola vedno bolniki, ki morajo po abstinenci brez izjeme vse preostalo življenje ostati »suhi«. Zmerno, kulturno pitje alkoholnih pijač je možno samo pri psihično zdravih osebah, ne pa pri odvisnih od alkohola. Edino zanesljivo zdravljenje pri alkoholni okvari jeter, trebušne slinavke, živčevja in drugih organov je absolutna vzdržnost od alkohola. Tudi prehrana z malo beljakovinami in drugimi življenjsko pomembnimi hranili, vitamini in minerali pospešuje nastanek jetrne ciroze in drugih bolezni, ki jih povzroča redno čezmerno pitje vina.

Svetovna zdravstvena statistika uvršča skupek znamenj odvisnosti od alkohola na tretje mesto, takoj za boleznimi srca in ožilja ter malignimi tumorji; 20 do 30 odstotkov bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah zaradi različnih bolezni, ima okvare, povezane z zlorabo alkohola.

Pri kroničnem odvisniku od alkohola so prizadeta jetra, živčni sistem (polinevropatija), srce (kardiomiopatija), trebušna slinavka ter želodec in črevesje. Jetra so središčni organ za presnovo vina in so pri odvisniku od alkohola prva in najmočneje prizadeta. Pri kronični okvari z alkoholom ne poraste samo vsebina maščob v jetrih, ampak naraste tudi količina maščobnih sestavin v krvi zaradi zmanjšane aktivnosti encima lipoproteinlipaze, spodbujanja spajanja maščobnih kislin, povečanega spajanja nevtralnih maščob (trigliceridov) in povečanega spajanja jetrnih lipoproteinov.

Redno in dolgotrajno čezmerno pitje vina lahko okvari še druge organe, vključno z osrednjim živčnim sistemom (alkoholni polinevritis, alkoholna demenca itn.), zlasti pa pri čezmernih pivcih vino pušča hude posledice na srcu. V tem primeru ga prištevamo k nevarnostnim dejavnikom tveganja za pojav bolezni srca in možganov.

Ne priporočamo pitja vina tistim, ki ne pijejo, ker ni mogoče napovedati, kdo bo zdrsnil v zasvojenost. Približno 10 odstotkov ljudi je nagnjenih k odvisnosti od alkohola. V takšnih okoliščinah je lahko že priporočanje zmernih količin nevarno. Gotovo pa je dejstvo, da pitje vina koristi ljudem, ki pijejo in obvladajo svoje pitje. (VIR: uzivajmozdravo.si)