Kardiološka ordinacija Medicor

Je zdravnik internist, specialist kardiologije in vaskularne medicine, višji svetnik. Zaposlen je bil na Interni kliniki UKC Ljubljana, od leta 1979 je predaval na Medicinski fakulteti – leta 1992 je postal redni profesor. V letih 1990–2008 je bil predstojnik Centra za bolezni srca in ožilja oziroma Kliničnega oddelka za kardiologijo. Deloval je na področjih splošne kardiologije, intenzivne interne medicine in invazivne kardiologije.

Peter Rakovec je medicino študiral v Ljubljani in diplomiral leta 1968. Leta 1974 je magistriral in leta 1980 doktoriral. Je specialist interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine. Izpopolnjeval se je v Parizu pri dr. Guyju Fontainu in v Hannovru pri dr. Helmutu Kleinu.

Leta 2000 je prejel diplomo European Cardiologist. Leta 1970 se je zaposlil na Interni kliniki UKC Ljubljana ter leta 1986 še na MF UL. V letih 1990–2008 je bil predstojnik Centra za bolezni srca in ožilja oziroma Kliničnega oddelka za kardiologijo. Leta 1979 se je habilitiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani kot asistent, leta 1992 je postal redni profesor. Predaval je na Medicinski fakulteti, na srednji zdravstveni šoli in na Višji šoli za zdravstvene delavce. Leta 2014 se je upokojil.

Deloval je na področjih splošne kardiologije, intenzivne interne medicine in invazivne kardiologije. V času njegovega vodenja je napredovala zlasti obravnava bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, za katere so ustanovili in razširili kateterizacijski laboratorij. Razmahnilo se je delo na področju srčnega popuščanja, začeli so s sistematsko in kakovostnejšo obravnavo odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Leta 1976 je prvi v Jugoslaviji začel izvajati klinično kardialno elektrofiziologijo in leta 1985 interventno elektrofiziologijo. Sodeloval je pri kirurškem zdravljenju aritmij. S svojega strokovnega področja je največ objavljal o binodalni bolezni (hkratni pojav bolezni sinusnega vozla in motenj atrioventrikularnega prevajanja), o družinskem pojavu aritmogene kardiomiopatije desnega prekata, o tahikardni kardiomiopatiji, o zdravljenju neustrezne sinusne tahikardije z ivabradinom in o prizadetosti srca pri nevromuskularnih in avtoimunskih boleznih.

Je avtor in soavtor več kot 180 strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih kongresnih prispevkov in poglavij v monografskih publikacijah. Več kot 70 člankov je objavljenih v revijah, indeksiranih v SCI. Izdal je monografijo »Elektrofiziološka obravnava aritmij« (1999), ki jo je napisal s sodelavci. Bil je sourednik, urednik in recenzent pri izdajah kardiološkega dela slovenskega učbenika Interna medicina.

Kot študent medicine je bil leta 1966/67 predsednik Jugoslovanskega odbora za izmenjavo študentov medicine in stomatologije ter 1967/68 član izvršilnega odbora IFMSA »without portfolio« (brez listnice). V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil predsednik komisije za zveze z zamejstvom Slovenskega zdravniškega društva. Bil je član Komisije za zdravila Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) od ustanovitve dalje; od leta 2008 do leta 2012 je bil njen predsednik. Je član (fellow) združenj American College of Chest Physicians in American College of Cardiology ter član Nemškega kardiološkega združenja. S sodelavci je leta 1985 in 1989 prejel nagradi Sklada Borisa Kidriča. Leta 2000 je prejel priznanje Evropski kardiolog. Leta 2019 je postal častni član Združenja internistov Slovenije.


Vsi zdravniki