Prof. dr. Oscar Mendiz je mednarodno priznani interventni kardiolog, direktor Inštituta za kardiologijo in kardiovaskularno kirurgijo ter vodja interventne kardiologije na Univerzi Favaloro Fundation v Buenos Airesu v Argentni.
O mestu in poslanstvu ustanove v Latinski Ameriki smo pisali v pogovoru z dr. Robertom Favalorom "Srčna kirurgija je dejanje ljubezni, upanja, včasih tudi obupnega boja" | Kardiološka ordinacija Medicor , dr. Oscar Mendiz, dober prijatelj in nepogrešljiv strokovni svetovalec oddelka interventne kardiologije v MC MEDICOR, pa govori o novih metodah in prihodnosti zdravljenja srčno-žilnih bolezni.
Pogovor je bil prvotno objavljen v reviji UTRIP SRCA (december 2025), pogovarjala se je Ksenja Hočevar
Prof. dr. Oscar Mendiz, ustanova Favaloro Fundation je letos praznovala 50-letnico delovanja. Kakšno vlogo ima ustanova v Latinski Ameriki?
Favaloro Fundacija deluje kot vrhunski akademsko-zdravstveni center odličnosti, njen vpliv sega po vsej regiji in ohranja zapuščino dr. Renéja G. Favalora. Ustanova je referenčni center za obravnavo zahtevnih primerov in pionirskih zdravljenj. Izvajamo vodilne programe za presaditve srca in pljuč, programe napredne kardiovaskularne kirurgije ter najsodobnejše interventne kardiologije kot so TAVI, MitraClip, strukturni posegi. Pogosto se zgodi, da k nam pridejo bolniki, ki jih drugje zavrnejo oziroma jim povedo, da zanje ni rešitve.
Naša bolnišnica je tudi regionalno središče za izobraževanje in usposabljanje. Pri nas se izobražujejo in usposabljajo nove generacije vodilnih zdravnikov. Imamo obsežne programe specializacij in podiplomskega usposabljanja, v katerih sodelujejo stotine strokovnjakov iz Latinske Amerike in tujine, ki se nato vrnejo domov kot nosilci sodobnih standardov kardiologije.
Naš tretji steber je klinično raziskovanje. Sodelujemo v najpomembnejših mednarodnih randomiziranih kliničnih raziskavah, kar nam omogoča zgodnji dostop do najsodobnejših terapij in naprav in tako dvigujemo znanstveno in klinično raven kardiovaskularne oskrbe po vsej Latinski Ameriki.
Vse to lahko delamo, ker gradimo na dobrem temelju, ki ga je postavil ustanovitelj Favaloro Fundation, profesor Rene Favaloro.
Bili ste njegov učenec. V nekem intervjuju ste dejali: »Od njega sem se naučil poslušati.« Kaj v kardiologiji pomeni glagol »poslušati«?
»Poslušati« v kardiologiji, kot nas je učil prof. Favaloro, pomeni veliko več kot zgolj poslušanje s stetoskopom. Gre za celosten pristop, ki vključuje uho, roko in razum, da resnično zaznamo bolnikovo socialno in ekonomsko okolje in njegove strahove. Takšen celosten pristop združuje telesni pregled, izvide preiskav in pacientovo zgodbo – samo tako lahko zagotovimo etično, osebno prilagojeno in učinkovito zdravljenje.
Kaj je najpomembnejša in nepogrešljiva zapuščina prof. Favalora, ki jo danes še vedno živite v svoji praksi in ki jo Favaloro Fundation neomajno ohranja?
Popolna predanost humanizmu in etiki v medicini! Dr. Favaloro nam je vcepil načelo, da mora biti napredna tehnologija vedno v službi medicinskega humanizma, to je za celostno dobrobit in potrebe bolnika, ne glede na njegov ekonomski ali družbeni položaj. To pomeni, da mora biti napredna medicinska oskrba — od zahtevne srčne kirurgije do najnovejših interventnih postopkov — izvedena z znanjem, tehnologijo in globokim sočutjem. Da ne obravnavamo zgolj bolezen, ampak človeka kot celoto.
»Vsak bolnik je zgodba. In vsaka zgodba si zasluži pozornost, ne glede na to, od kod prihaja,« nas je učil prof. Favaloro; velik poudarek bolnim, odrinjenim na rob je dajal tudi papež Frančišek, ki mu v letošnjem decembru MC MEDICOR posveča simpozij.
Kdo vas je navdušil za medicino, za kardiologijo?
Moje poti v medicino ni navdihnila »oseba«, ampak močna notranja potreba, da pomagam človeku. Ključni prelomni trenutek, da me je pot pripeljala v kardiologijo, pa je nastopil šele po zaključku specializacije iz interne medicine. Občutil sem strokovno nelagodje — pomanjkanje resnične pripravljenosti za reševanje zahtevnih medicinskih situacij, posebej na področju kardiologije. Odločitev, da se poglobljeno izobražujem, se je še utrdila, ko sem dobil mesto v Enoti za intenzivno koronarno nego (CCU) v takrat novi bolnišnici Favaloro Fundation. Kot kardiolog, potopljen v svet akutne oskrbe srčnih bolnikov, sem bil »očaran« nad interventno kardiologijo. Spoznal sem, da je to področje z uvedbo transkatetrskih postopkov na začetku velike »revolucije«, predvidel sem izjemno razvojno pot. Ta vizija in želja po obvladovanju prihajajočih inovacij sta me spodbudili, da sem se odločil še za tretjo specializacijo in se v celoti posvetil interventni kardiologiji.
"Napredek ni v tem, da imamo najnovejšo opremo. Napredek je, ko jo znamo uporabiti za tiste, ki jo najbolj potrebujejo," ste dejali v enem intervjuju. Ampak kako vi ohranjate takšen človeški pristop v času, ko medicina postaja vse bolj tehnološko usmerjena?
Z doslednim spoštovanjem načela, da je tehnologija sredstvo, ne cilj! V času vse večje tehnološke kompleksnosti dajemo – bolj kot pridobivanju najsodobnejše opreme – prednost temeljitemu izobraževanju zdravnikov in etični presoji. Znanje in tehnologija mora vedno služiti celostnemu dobremu počutju bolnika. Tehnologija je le orodje — ključ je v tem, kako jo uporabimo za dobro bolnika.
Napredek, kot nas je učil Favaloro, pomeni zagotovitev, da se vsako sodobno orodje, od kompleksnih slikovnih metod do najnovejših transkatetrskih naprav, uporabljamo premišljeno, preudarno, da nas pri tem vodijo celostne potrebe bolnika. Tako poskrbimo, da tehnologija resnično služi tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Z drugimi besedami: človeško dobrobit vedno postavimo pred tehnološke zmožnosti.
"Interventna kardiologija ni le tehnika — je umetnost odločanja v trenutku, ko šteje vsaka sekunda," so vaše besede. Kako to misel živite vi in vaši sodelavci v vsakdanji klinični praksi?
Neomajno se osredotočamo na varnost bolnika, klinični izid je naša najvišja prioriteta. Vsako odločitev — še posebej tiste, ki vključujejo napredna orodja — sprejemamo na podlagi znanstvenih dokazov in skupnih izkušenj naše visoko specializirane ekipe. Čeprav industrija ponuja ključne tehnološke rešitve, ta pritisk uravnotežimo z natančno oceno novih naprav in tehnik ter sprejmemo le tiste, pri katerih je korist za bolnika jasno dokazana. Na ta način zagotovimo, da je v naši klinični praksi etično odločanje vedno nad komercialnimi interesi.
Kako kot eden najboljših interventnih kardiologov na svetu ocenjujete razvoj transkatetrskih zaklopk? Ali menite, da bodo v prihodnosti popolnoma nadomestile kirurške zamenjave?
Razvoj transkatetrskih srčnih zaklopk (THV) v zadnjih dveh desetletjih je bil naravnost revolucionaren. Tehnologijo sem prvič srečal med zgodnjim razvojem CoreValve v tovarni Braile Biomedical v Braziliji leta 2004 in od takrat me njene možnosti neprenehoma navdušujejo. Klinični dokazi so THV premaknili od zdravljenja bolnikov z visokim tveganjem do prednostne izbire za bolnike s srednjim tveganjem — zahvaljujoč miniaturizaciji naprav, izboljšani vzdržljivosti in boljšim rezultatom posegov.
Da bi nadomestila kirurgijo? Ne! Trenutna tehnologija THV ne bo v celoti nadomestila kirurških posegov, bo pa bistveno spremenila njihovo uporabo. Močno verjamem, da bo v bližnji prihodnosti velika večina bolnikov, starejših od 70 let, ki potrebujejo zamenjavo aortne zaklopke, prejela TAVI (transkatetrsko implantacijo aortne zaklopke). Kirurška zamenjava pa bo ostala nepogrešljiva za mlajše bolnike, in tiste s kompleksnimi pridruženimi boleznimi, na primer hudo koronarno boleznijo, ali za bolnike z anatomskimi posebnostmi, ki niso primerne za transkatetrski sistem. Kaj se bo zgodilo čez deset let, je težko napovedati, a nenehne inovacije na področju vzdržljivosti zaklopk in razvoja ne-aortnih THV sistemov (kot sta trikuspidalna in mitralna) bodo zagotovo ohranjale prevlado teh pristopov pri posegih na srčnih zaklopkah.
Kaj so po vašem mnenju največji dosežki sodobne kardiologije? Kje pa so njene največje »grožnje« — in kako se lahko kot stroka nanje odzivate?
Po mojem mnenju sta največja dosežka sodobne kardiologije »reperfuzijska revolucija«, ki je srčni infarkt s pomočjo hitre perkutane koronarne intervencije (PCI) in farmakoterapije spremenila v obvladljivo stanje, ter pojav strukturnih posegov, kot so transkatetrske zaklopke, ki rizičnim bolnikom ponujajo minimalno invazivne, a življenjsko rešilne možnosti zdravljenja.
Največja »grožnja« pa je pandemija kroničnih bolezni, ki so posledica življenjskega sloga in jo »poganjajo« družbeni dejavniki in staranje prebivalstva. Skupaj z nevarnostjo razkroja medicinskega humanizma zaradi obsedenosti s tehnologijo. Stroka se mora odzvati in se odločno spopasti z »grožnjo«, opozarjati ljudi na nevarnosti in preprečevati dejavnike tveganja.
Lani je bila tema simpozija MC MEDICOR, ki ste se ga udeležili tudi vi, umetna inteligenca. Kako vidite vlogo umetne inteligence pri obravnavi bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi?
Trdno verjamem, da umetna inteligenca (UI) ne bo nadomestila zdravnikov, temveč nas bo okrepila, da postanemo boljši zdravniki. Opolnomočila nas bo, da vzpostavimo »dopolnilno partnerstvo« med človekom in tehnologijo. Primarna vloga UI v kardiologiji je razširiti naše diagnostične in terapevtske zmožnosti, kar vodi k večji natančnosti, varnosti in boljših kliničnih izidov.
Na področju diagnostike umetna inteligenca že blesti, posebej pri analizi obsežnih zbirkah podatkov kot so slikovne preiskave, EKG-ji, genetski podatki; izjemno uspešna je pri zaznavanju subtilnih vzorcev, kar bistveno izboljša natančnost diagnoz in oceno tveganja.
Pri zdravljenju lahko UI in robotsko vodenje pri minimalno invazivnih posegih, kot je TAVI, omogočata optimalno načrtovanje, sprotno usmerjanje in natančnost postopkov, kar spet neposredno prispeva k večji varnosti bolnikov in boljšim kliničnim rezultatom.
Vendar pa … UI res lahko pomaga pri svetovanju in spremljanju; empatija, etična presoja in človeška povezanost pa ostajajo neprecenljiva domena zdravnika. Zato moramo aktivno krepiti človeški pristop, varovati humanistične veščine, saj bo prav to v prihodnosti predstavljalo ključno razliko v kakovosti zdravstvene oskrbe.
V intervjuju, objavljenem na favalorofoundation.org, ste zapisali čudovito misel: »Če imaš srečno srce, boš zagotovo imel boljšo kakovost življenja: ne boš imel visokega krvnega tlaka, boš sproščen — in tudi tvoje žile bodo vesele.« Kako pomembna je čustvena in psihološka razsežnost pri zdravljenju srčnih bolezni?
Izjemno pomembna! Čustveni in psihološki dejavniki so neločljivo povezani z zdravljenjem srčnih bolezni, saj neposredno vplivajo tako na patofiziologijo kot na izide zdravljenja. Stres, tesnoba, osamljenost in depresija — ki jih danes pogosto opisujemo kot pravo pandemijo — so dokazani dejavniki tveganja za nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni. Povzročajo biološko škodo prek povečane vnetne aktivnosti, disfunkcije endotelija in povišanega krvnega tlaka — prav to, kar citat opisuje kot »veselje žil«.
Zato so psihološka podpora, obvladovanje stresa in čustveno ravnovesje bistvene terapevtske strategije, ne zgolj dopolnilne. Dober spanec, uravnotežena prehrana, telesna dejavnost in zdravi odnosi so temeljni stebri zdravja.
S Slovenijo, MC MEDICOR, prof. Metko Zorc, prof. Markom Nočem, dr. Alešem Pleskovičem in drugimi ste povezani že desetletja. Kako se je začelo vaše sodelovanje in kaj vam osebno pomeni?
Naše dolgoletno sodelovanje z MC MEDICOR Slovenija je izjemno dragoceno, globoko pomenljivo partnerstvo, zasnovano na viziji dr. Renéja Favalora in ohranjeno po zaslugi dr. Roberta Favalora ter dr. Enriqueja Gurfinkla.
Moje osebno sodelovanje se je začelo z vlogo »opazovalca« pri centralnih venskih posegih, ki pa se je kmalu razvilo v neposreden prispevek pri vzpostavitvi ter razvoju Medicorjevega izjemno uspešnega programa TAVI. Vez z Metko, Markom in Alešem presega profesionalne dosežke; zame predstavlja enega najdragocenejših mejnikov v moji karieri, zgrajenega na globokem medsebojnem spoštovanju in zaupanju. In utrjenega z nepozabnimi gestami, kot je bil na primer ganljiv trenutek prof. Metke Zorc, ki je prišla v Buenos Aires, da se je z menoj in mojo družino veselila prejema pomembnega priznanja – gesta, ki me je globoko osebno ganila in še danes simbolizira človeško toplino naših profesionalnih in prijateljskih povezav.
Kako vidite delo zdravnikov in kirurgov v MC MEDICOR?
Delo zdravnikov in kirurgov v MC MEDICOR izjemno cenim; poosebljajo predanost inovacijam, zavezanost tehnični odličnosti in osredotočenosti na bolnika, ki jih uvršča med najboljše na svetu. Ko primerjam njihove vrednote s tistimi Favaloro Fundation, vidim močno ujemanje poslanstva: obe ustanovi vodi načelo zagotavljanja napredne, kakovostne in etične kardiovaskularne oskrbe. MC MEDICOR, podobno kot Favaloro, stremi k uvajanju najsodobnejše tehnologije in interventnih tehnik, vendar vedno na temelju premišljenih, strokovnih odločitev, pri čemer je dobrobit in varnost bolnika na prvem mestu. Ta skupna humanistična etika — kjer strokovnost, klinična odličnost in integriteta presegata komercialne ali politične pritiske — predstavlja bistveno vez, ki naše več desetletno sodelovanje dela tako uspešno in pomenljivo.
Zakaj se radi vračate v Slovenijo?
Moja povezanost s Slovenijo je globoko osebna, v Sloveniji se resnično počutim kot doma, med prijatelji, ki jih iskreno pogrešam vsakič, ko me obveznosti generalnega direktorja omejujejo pri obiskih. Poleg strokovnih dosežkov – vključno s pomočjo pri vzpostavitvi programa TAVI – je naša vez pravo bogastvo človeških odnosov in prijateljstev, to je tisto, kar štejem za svoj najpomembnejši karierni dosežek – vezi, ki segajo daleč onkraj medicine.
