Kardiološka ordinacija Medicor
In memoriam Alain Cribier (1945-2024)
Nemi smo ostali ob kruti resnici, da se je nenadoma poslovil naš prijatelj, vzornik in učitelj, s katerim smo bili povezani dolgih 40 let.

Bil je izjemna osebnost ne samo kot inovator novega operativnega zdravljenja aortne zaklopke TAVI, pač pa kot človek, ki je vse svoje življenje posvetil bolniku z velikim spoštovanjem in ljubeznijo. Enak odnos je gojil tudi z nami in prenašal v našo ustanovo MC MEDICOR Slovenija. (prof. dr. Metka Zorc)

V petek, 16. februarja, je v Franciji v 80. letu umrl srčni kirurg prof. dr. Alain Cribier, ki je leta 2002 izumil in prvi na svetu opravil poseg z metodo TAVI – operacijo srčne zaklopke brez odpiranja prsnega koša. V Sloveniji operacije po njegovi metodi opravljajo že od leta 2009 v Kliničnem centru, z metodo so življenje rešili tisočem bolnikom, za katere bi bila klasična operacija preveč tvegana. Prek MC Medicor je bil nominiranec za Nobelovo nagrado močno povezan s Slovenijo, med drugim je predaval na dveh simpozijih, nazadnje decembra 2023 na simpoziju ob 20-letnici MC Medicor v Portorožu.

Prof. dr. Alain Cribier (1945 – 2024) francoski interventni kardiolog, dolgoletni direktor kardiologije v bolnišnici Charles Nicolle Univerze v Rouenu, se je v zgodovino kardiologije zapisal kot izumitelj metode TAVI. Prvo transkatetrsko implantacijo aortne zaklopke (menjavo srčne zaklopke brez odpiranja prsnega koša) je v Franciji izvedel leta 2002 in s tem odprl novo področje v kardiokirurgiji, »revolucijo v medicini«, ki je v dobrih dvajsetih letih rešila tisoče in tisoče življenj. V Sloveniji so prvega bolnika po metodi TAVI operirali že leta 2009 v Kliničnem centru, od leta 2016 posege opravljajo tudi v MC Medicor. Danes po metodi TAVI po vsem svetu operirajo visok odstotek srčnih bolnikov, predvsem starejših od 70 let, za katere klasična operacija na odprtem srcu predstavlja preveliko tveganje. Uspešnost operacij po metodi TAVI je v svetovnem merilu dobrih 97 odstotna. Za inovacijo v srčni kirurgiji je bil Cribier nominiran za Nobelovo nagrado.  

Alain Cribier se je rodil 25. januarja 1945 v Parizu staršem romunskih korenin. Kot otrok je veliko počitnic preživel pri stricu v romunskem mestu Brăili, večkrat ga je opisal kot svoj "najljubši kraj". Odločal se je med študijem glasbe (igral je klavir) in medicine, prevladalo je slednje. Študiral je na Univerzi v Parizu in se tam po končanem študiju medicine za nekaj let zaposlil. Leta 1972 je začel specializacijo iz srčne kirurgije v Univerzitetni bolnišnici Charles Nicolle mesta Rouen, kjer je kot profesor, direktor in srčni kirurg preživel večino svojega življenja. V svetu srčne kirurgije je veljal za inovatorja: leta 1986 je razvil in izvedel prvo balonsko aortno valvuloplastiko na svetu, leta 1995 je izvedel prvo mitralno komisurotomijo na svetu, leta 2002 je izvedel prvo transkatetrsko zamenjavo aortne zaklopke. 

Od leta 2013 je Cribier vodil MTC (Medical Training Centre) v Rouenu, multidisciplinarni center, namenjen učenju medicine s pomočjo simulacije, videokonferenc in usposabljanja med kirurgi, zdravniki in strokovnjaki. Objavil je več kot 1000 člankov s področja interventne kardiologije, koronarne angioplastike in okvar zaklopk. Za svoje delo je prejel številne prestižne znanstvene nagrade, med drugim prestižno nagrado American College of Cardiology. Nominiran je bil za Nobelovo nagrado v medicini.

Dvakrat obiskal Slovenijo

Prof. dr. Alain Cribier je bil dober prijatelj in svetovalec srčnim kirurgom v MC Medicor. Dvakrat je obiskal tudi Slovenijo, obakrat ob vsakoletnem simpoziju MC Medicor: prvič leta 2022, ko so simpozij posvetili njegovemu delu in 20-letnici prve operacije TAVI, decembra 2023 pa je predaval na simpoziju ob 20-letnici MC Medicor. »Nikoli ne obupajte! Vztrajnost naj bo vodilo pri vašem delu,« je spodbujal kardiologe in kardio kirurge na simpoziju v Portorožu decembra 2023, ko je predstavil svojo dobrega pol stoletja dolgo pot inovatorja v medicini. 

Dr. Marjeta Zorc: »Poslovil se je naš vzornik, prijatelj in učitelj«

»Nemi so ostali ob kruti resnici, da se je poslovil nenadoma naš prijatelj, vzornik in učitelj, prof. dr. Alain Cribier, s katerim smo bili povezani dolgih 40 let,« je povedala prof. dr. Marjeta Zorc: »Prof. Cribier je bil izjemna osebnost ne samo kot inovator novega operativnega zdravljenja aortne zaklopke TAVI, pač pa kot človek, ki je vse svoje življenje posvetil bolniku z velikim spoštovanjem in ljubeznijo. Enak odnos je gojil tudi z nami in prenašal v našo ustanovo MC MEDICOR Slovenija, ne samo svoje izjemno znanje in izkušnje, pač pa tudi ideje zdravljenja bolnikov, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Pomagal nam je začeti naše delo na področju perkutane implantacije aortne zaklopke, postavil nam je trdne kriterije in trden kamen na katerem lahko gradimo dalje. Vedno bo ostal z nami, v naših srcih in spominih kot vzornik. Spominjamo se ga z globoko hvaležnostjo, žalostni, da je odšel brez pravega slovesa.

Škof Jamnik: »Pustil je sledi lepega in dobrega«

Škof Anton Jamnik je o pokojnem profesorju zapisal: »Alaina Cribierja sem prvič srečal leta 2022 na mednarodni konferenci v Portorožu, ki jo organizira Medicor (naslednjič pa lani prav tako na konferenci). Njegova predavanja so bila jasna, sistematična, predvsem pa sem iz njegovih besed čutil srčno predanost pacientom. Občudoval sem njegovo preprostost, pristnost in veselje do življenja. Ker konferenca poteka v času pred Božičem, sem mu po končani večerji izročil kot skromen dar »betlehemsko lučko«, katere se je prav otroško razveselil. Sporočilo miru in novega življenja iz  Betlehema mu je veliko pomenilo, saj so mu kar zažarele oči, ko jo je držal v rokah. Spomnim se, ko je rekel, da v tem svetu potrebujemo več luči, več upanja, predvsem pa več iskrena prijateljstva med seboj. Tudi na drugem srečanju sem mu izročil luč miru in zdelo se je, kot da je to pričakoval. Naj mu Luč iz Betlehema podari neskončni žar večnega življenja, čisto harmonijo barv in lepote. Iskreno sem vesel in hvaležen, da sem ga mogel srečati tudi leta 2023. Njegovo življenje je pustilo veliko sledi dobrega in lepega, naj vse to ostane zapisano v večni Božji spomin.«

Prejšnji
Nazaj na seznam
Naslednji