Kardiološka ordinacija Medicor

Prof. dr. Aleš Žemva je kardiolog, do upokojitve je bil zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Delal je na kardiološkem oddelku interne klinike v Bolnišnici dr. Petra Držaja, kasneje pa na Kliničnem oddelku za hipertenzijo. Ustanovil je oddelek za neinvazivno diagnostiko srca. Bil je direktor Interne klinike bolnišnice dr. Petra Držaja ter ekspert WHO za področje preprečevanja srčnih in žilnih bolezni. Bil je redni profesor na Medicinski fakulteti.

Rojen je bil 6. 7. 1948 na Bledu očetu zdravniku in materi farmacevtki. Osemletko in klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1967 je maturiral z odličnim uspehom. Nato je študiral medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti. Med študijem se je kot predsednik Študentskega sveta zavzemal za izgradnjo nove Medicinske fakultete, ki je takrat delovala v mizernih prostorih. Vodil je študentske demonstracije pred stavbo vlade na Prešernovi ulici. Ker je med govorom pred spomenikom Borisa Kidriča rekel, »da študentje medicine vladi ne zaupamo, ker nas je predolgo vlekla za nos«, je imel nekaj težav z organi pregona, vendar se mu ni zgodilo nič hudega. Nato se je iz politike umaknil in postal član uredništva strokovnega glasila študentov medicine Medicinski razgledi, dve leti je bil glavni urednik. Ob prevzemu funkcije je bila revija pred finančnim zlomom, dr. Žemvi jo je v dveh letih uspelo finančno sanirati in izhaja še danes. 

Diplomiral je junija 1973. Od leta 1975 je bil zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Delal je najprej na kardiološkem oddelku interne klinike v Bolnišnici dr. Petra Držaja, kasneje pa na Kliničnem oddelku za hipertenzijo. Ustanovil je oddelek za neinvazivno diagnostiko srca. Nato je vodil intenzivni oddelek. Od leta 1985 je bil sočasno zaposlen tudi na Medicinski fakulteti: najprej kot asistent, leta 1989 je postal docent, leta 1994 izredni profesor, leta 2002 pa redni profesor.  

»V drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja je ljubljanska srčna kirurgija zašla v krizo. Zaradi visoke smrtnosti je bilo vse več bolnikov operiranih v Švici pri prof. Radovanoviću. Po uspešni operaciji so ti bolniki potrebovali kardiologa, zato sva s prof. Zorčevo ustanovila ambulanto za bolnike po operaciji srca na Polikliniki,« je povedal. V letih 1989 do 1990 je bil na raziskovalnem delu na University of Michigan v Ann Arborju. V ZDA je napisal knjigo Farmakoterapija arterijske hipertenzija. Čeprav je imel možnost ostati v ZDA, se je vrnil v domovino, ko je bila v času osamosvajanja situacija najbolj napet. »Vrnil sem se zato, ker sem želel znanje, ki sem ga pridobil v tujini, prenesti domov. Nikoli ni mi bilo žal, da sem se tako odločil,« je povedal. 

Po vrnitvi je bil do 1998 namestnik direktorja Interne klinike bolnišnice dr. Petra Držaja ter ekspert WHO za področje preprečevanja srčnih in žilnih bolezni. Nato je do upokojitve 2016 na Kliničnem oddelku za hipertenzijo delal kot svetnik. 10 let je bil glavni urednik revije Za srce. V tem času sta izšli dve izdaji knjige Zdravila za srce in ožilje, pri katerih je sodeloval kot glavni urednik in pisec nekaterih poglavij. V letih 2014 in 2015 je bil član zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdravje Vlade republike Slovenije. Od 1997 do 2020 je delal v zasebni kardiološki ambulanti Kardiolog d. o. o. na Kotnikovi 5. Na začetku so si delili prostore z Medicorjem d. o. o., leta 2015 pa je ambulanto prodal in tako Medicorju pomagal pri širjenju dejavnosti; ustanovi pa sta ves čas tvorno sodelovali in si pomagali. 


Vsi zdravniki