Četrtna skupnost Trnovo in župnija Ljubljana – Trnovo že tradicionalno organizirata Trnovske večere, kamor vabijo eminentne goste, ki razpravljajo o pomembnih temah v družbi in Cerkvi. Novembrski Trnovski večer, ki je bil v petek, 21. novembra, v prostorih gostilne Livada, so naslovili Slovensko zdravstvo na razpotju, v goste pa povabili tri zdravnike: prof. dr. Metko Zorc, prof. dr. Erika Breclja in prof. dr. Marka Noča. Skoraj tri ure dolg pogovorni večer, ki ga je z Božjo besedo uvedel trnovski župnik Tone Kompare, je povezoval mag. Boštjan Lovšin.
O ŠTUDIJU MEDICINE IN SPOŠTOVANJU POKLICA
V uvodu v pogovorni večer je trnovski župnik Tone Kompare prebral Božjo besedo in kratko nagovoril zbrane, voditelj Lovšin pa v prvem vprašanju goste povprašal o študiju medicine: zakaj so se sami odločili za študij medicine in zakaj je pomemben kar 12-letni študij do specializacije.
Prof. Metka Zorc je povedala, da je študij medicine eden najzahtevnejših študijev in hkrati posebno poslanstvo, ki ga ima zdravnik. Navedla je besede svojega sorodnika, očetovega strica dr. Igorja Tavčarja, ki je zapisal: »Zdravniškemu poklicu se morajo posvetiti ljudje z globokim čutom za resnico, ljudje, ki ljubijo življenje in sočloveka in mu želijo pomagati.« Da se poklic zdravnika razlikuje od drugih poklicev, je poudarila: »Nismo zdravniki le na delovnem mestu, naš poklic nima delovnega časa. Zdravniki smo 24 ur in sedem dni v tednu – karkoli se komu zgodi, bolezen, nesreča, takoj priskočimo na pomoč.« Zato je za zdravniški poklic, kot je poudarila dr. Zorčeva, potreben entuziazem: »Študij je zahteven in znanje je vrednota, ki jo pridobiš z entuziazmom. Če ni entuziazma, da delaš s srcem in ljubeznijo, kot nas je učil papež Frančišek, potem naš poklic ni poslanstvo, ampak le tehnično izvajanje.« Prof. Zorčeva je navedla še besede svojega učitelja, profesorja Reneja Favalora, ki ga je kot mlada zdravnica srečala na praksi v Celevelandu, da »brez bazične medicine ni dobre klinične prakse«, zato je, kot je povedala, tudi sama poleg medicine študirala še biologijo: »Da postaneš dober zdravnik, moraš imeti široko znanje. Predvsem pa to znanje stalno nadgrajevati, se učiti, slediti novostim …«
Prof. Marko Noč nikoli ni vedel, kot je poudaril, kaj bi počel v življenju, če ne bi bil zdravnik. »In kar te veseli, nikoli ni težko. Zato študij, čeprav je bilo veliko učenja, ni bil težak.« Ampak ko je 14. aprila 1987 končal diplomiral na medicini, se ni zavedal, da to ni konec študija, ampak šele začetek: »Izobražuješ se celo življenje, dokler delaš. Nikoli ne pride čas, ko bi lahko rekel, da zdaj pa o stroki veš vse. Vedno prihajajo novi izzivi, nove aparature, novi posegi, nova odkritja v medicini, ki pomagajo bolniku. Zame medicina ni poklic, ampak način življenja,« je poudaril dr. Noč.
Dr. Erik Brecelj pa je med študenti medicine izpostavil »problem empatije«. Po njegovih izkušnjah, ko se s študenti v ambulanti in operacijski na onkologiji srečuje dnevno, mladi vedno bolj razmišljajo profitabilno: »Zanima jih dermatologija, plastična kirurgija. Kjer se da dobro zaslužit. Kirurgija, zahtevna medicina pa mlade ne zanima kaj dosti. Zato sem vesel, če srečam mladega človeka, ki pušča dušo in srce v bolnišnici ali zdravstvenem domu. Medicina je odsev družbe – kakršna družba, takšna medicina. Anomalije v družbi se prej ali slej pokažejo tudi v medicini.« Po besedah dr. Breclja bi morala država stimulirati mlade zdravnike, da bi bili pripravljeni tudi na težko medicino.
O NOVI MEDICINSKI FAKULTETI NA PRIMORSKEM
Na vprašanje, ali podpirajo novo medicinsko fakulteto na Primorskem in ali bi to pomenilo rešitev pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji, je prof. Noč odgovoril, da seveda podpira projekt, vendar glavni izziv za dva milijonski slovenski narod vidi v tem, kako bodo zagotovili dovolj kvalitetnih profesorjev, ker teh preprosto ni. Dr. Metka Zorc razvoj Medicinske fakultete na Univerzi na Primorskem močno podpira, »ker vsak razvoj doprinese nekaj novega.« Glede kakovostnih učiteljev meni, da se bo morala fakulteta povezati s širšim prostorom, kot je fakulteta v Trstu in na Reki in pridobiti učitelje. »Učitelj mora poleg teoretičnega znanja in mentorstva v praksi biti tudi zgled mladim bodočim kolegom. In to je tista novost, ki jo lahko prinese medicinska fakulteta na Primorskem – prenos vrednot.«
Dr. Brecelj, ki je v tokratni sestavi vlade predsednik strateškega sveta na Ministrstvu za zdravje, je postregel s podatkom, da se v Sloveniji vsako leto število zdravnikov poveča za 4 %: »Od septembra 2023 do aprila 2024 se je število zdravnikov povečalo kar za 14 %. Vendar se je enormno povečal tudi obseg storitev, zato tudi več zdravnikov ne zadosti potrebam.« Dr. Brecelj je spomnil, da so pred leti profesorji z ljubljanske MF zelo nasprotovali novi MF v Mariboru: »Bila je prava vojna, mi se tega spomnimo. Pa hvala Bogu, da se je ustanovila, ker drugače bi danes imeli zares veliko krizo z zdravniki.« Opomnil pa je, da se - glede na širitev prostorov MF in napovedano precej večje število vpisov – čez deset let lahko zgodi, da bo poklic zdravnika presežen kader, preprosto jih bo preveč.
O POKLICU ZDRAVNIKA
Prof. Metka Zorc je na vprašanje, kakšen poklic je poklic zdravnika, dejala, da se ne konča ob petih popoldne. Tudi ko gremo iz ambulante ali operacijske dvorane, sledimo novostim, novim dognanjem, raziskavam, tehnologijam. Medicina danes ni več takšna kot je bila v času, ko sem končevala Medicinsko fakulteto – prišla so nova spoznanja, nove strategije, nove metode zdravljenja, vsak dan jim sledimo, vsak dan se učimo, raziskujemo. Zato je pomembno, da smo povezani s svetom, da sledimo objavam, da razvijamo raziskovalno delo.« Da dober zdravnik ne pozna prostih dni, vikendov, dopusta, je dejala dr. Zorčeva in izpostavila, da je sama večkrat razočarana, ker se na poklic zdravnika pogosto gleda samo skozi denar in nihče ne pomisli, koliko časa in znanja je vloženega, da zdravnik opravlja svoje delo »z ljubeznijo«. Tudi prof. Marko Noč je poudaril, da je zdravniški poklic specifičen, »delamo s človekom, ki je bolan in posebej občutljiv. Vendar poklic smo si sami izbrali, nihče nas ni v to prisilil.« Po besedah prof. Noča, ki je posebej poudaril, da spoštuje vsak poklic in da so tudi drugi poklici težki in zahtevni, je za poklic zdravnika ključno, da zdravnik opravlja svoj poklic »vestno, profesionalno in dobro.« Da je medicina ena najhitreje razvijajočih panog je izpostavil dr. Brecelj in dodal, da smo v Sloveniji na nekaterih področjih odlični, na drugih pa še zelo slabi. Pri slednjih, kjer capljamo za razvito Evropo, je izpostavil, kako bolnika obravnavati dobro, s čim manj stroškov, čim manj zapletov in držati v bolnišnici čim krajši čas. »Učimo se od Švedov, ravno jutri pride v Slovenijo eden največjih strokovnjakov na svetu, ki nas bo učil optimizacije v zdravstvu. Ampak že to je težava, kako Švedu razložiti, kaj je to v Sloveniji javni razpis,« se je pošalil dr. Brecelj.
O RAZVOJU IN NOVIH PODROČJIH MEDICINE
Prof. Marko Noč je dejal, da ko se je leta 1987 zaposlil v UKC Ljubljana, je bila umrljivost bolnikov s srčno kapjo 20 odstotna. »Če smo dobili na leto 600 bolnikov s srčno kapjo, jih je umrlo 120. Razvoj je spremljal mojo poklicno pot. Umrljivost pri zadnjih 100 bolnikih s srčno kapjo, ki smo jih zdravili z najnovejšo tehniko intervencijske koronarografije, to je ko smo s t. i. balončkom vstavili žilno opornico in omogočili, da srce spet deluje, pa je le 2,2 odstotna. Medicina na področju zdravljenja srčnega infarkta je zgodba o uspehu,« je dejal prof. Noč in posebej poudaril, da je pri zdravljenju pomembna ekipa: »En sam zdravnik je nemočen, ekipa mora biti uigrana, složna, enotna. Leta 2000 smo bili med prvimi v Evropi, ki smo začeli s tovrstnimi posegi in enotnost ekipe pripelje do uspešnega zdravljenja.« Da je največja nagrada, ko se ozre nazaj, je dejal prof. Noč, »so vsa življenja, ki smo jih rešili. To ni kategorija denarja, plačila, to je tisto, kar jemlješ kot privilegij, da ti je dano v življenju.«
Prof. Metka Zorc je izpostavila novosti na področju zdravljenja ateroskleroze, ki je nekakšen rak žilnega sistema. »Briljantna ekipa v ZDA, v katero so prof. Valentin Fuster, dr. Renu Virmani in dr. Gurfinkel povabili tudi naju s sestro, dr. Rudo Pleskovič, je že pred 30 leti iskala vzrok za to zločesto bolezen – do danes ga nismo našli. Poznamo dejavnike tveganja kot so hipertenzija, kajenje, alkohol, prekomerna telesna teža … Velik doprinos k zmanjšanju bolezenskega procesa so prinesla zdravila, statini. Vendar vzroka za bolezenski proces nismo odkrili.« Prof. Zorčeva je izpostavila novosti na področju koronarne kirurgije in uspehe, nove tehnike prof. dr. Roberta Favalora, ki rešuje življenja. »Ateroskleroza je zahrbten proces, napade žilni sistem, možgane, zato je vredno, da bolezen s preventivnimi ukrepi zmanjšamo. Razvoj medicine in kardiologije bi moral temeljiti na preventivi!«
Tudi prof. Erik Brecelj je izpostavil preventivo, posebej programe Dora, Zora in Svit. »Na področju programa Svit je odkrito veliko predrakavih sprememb, polipe porežemo in bolezen preprečimo. S preventivnim programom smo prihranili že milijone v zdravstveni blagajni, preventiva je cenejša kot kurativa, saj je zdravljenje raka strahotno drago. Da o reševanju življenj sploh ne govorim. Nam je zmanjkalo bolnikov, rezultati preventive so izjemni,« je dejal prof. Brecelj in povabil zbrane, naj se udeležijo preventivnih programov, ker, kot je dejal »rešujejo življenja«.
O UMETNI INTELIGENCI IN ROBOTIKI V MEDICINI
Prof. Marko Noč je dejal, da umetno inteligenco pri svojem delu uporablja. »Chatgpt mi marsikaj olajša, na primer informacijo dobim hitreje, kot če bi iskal po klasični literaturi. UI je potencial na več področjih medicine, določene veje medicine se bodo zelo spremenile, morda celo izginile, določene pa se bodo pojavile na novo.« Ključno pa je, je poudaril dr. Noč, da je UI zdravniku le v pomoč: »UI ne vidi bolnika, nima tistega občutka za bolnika, ki ga jaz dobim, ko govorim ali pregledujem bolnika. Torej UI absolutno da in vedno bolj, vendar zdravnik je tisti, ki bo 'taglavni'. Pristnega odnosa zdravnik-bolnik, ki je temelj za uspešno zdravljenje, pa UI nikoli ne bo nadomestila.«
Tudi dr. Metka Zorc je poudarila, da je umetna inteligenca lahko doprinos k stroki. Spomnila je, da so lanski simpozij v Portorožu namenili prav razpravam UI v kardiologiji. »Vrhunski kardiologi iz ZDA so povedali, da se že dogaja, da ne potrebujejo osebnih zdravnikov – k specialistu bolnika napoti UI, mu predpiše zdravila in podobno. Sama se s tem ne morem strinjati.« Prof. Zorčeva je dejala, da UI lahko izračuna podatke, analizira slike, naredi grafe in tako zdravniku prihrani čas, a odnosa zdravnik-bolnik ne more nadomestiti.
Dr. Erik Brecelj se je ozrl na robotsko kirurgijo, »umetne roke, ki jih vodi kirurg.« V UKC Ljubljana so kupili dva robota, cene ne vem, gotovo pa je enormna. »Vem pa primerjavo med laparoskopsko in robotsko kirurgijo - rezultati zdravljenj so podobni. Zakaj bi uporabljali drago in morda etično sporno robotiko, ko lahko naredimo sami ceneje in enako uspešno? Povem drugače: laparoskopska kirurgija je cenejša in boljša za bolnika, robotska pa dražja in 'špara' kirurga.«
O PALIATIVNI OSKRBI
Dr. Erik Brecelj je dejal, da bi morali prej poskrbeti za paliativno oskrbo kot za evtanazijo. »Veliko je narejenega na področju mobilne paliative, Slovenija je praktično pokrita. To je izjemen doprinos. Premalo pa je paliativnih oddelkov v bolnišnicah, ni prostora in ni kadra. Na moj predlog se postavlja specializacija za medicinske sestre za paliativno nego.« Izpostavil je dobro delo v hospicu, ki ima Slovenija samo enega in še ta je, pohvalno, financiran od farmacije. »Ne vemo, koliko časa še. Pride nov direktor in lahko ukine. V sosednjih državah je hospicov veliko in moj predlog strateškemu svetu na vladi je, da bi postavili hišo hospic v vsaki regiji. Ravno včeraj sem bil v samostanu na Sveti Gori – frančiškan p. Knavs je podprl, da bi tam uredili hospic, financiral bi ZZZS. Vsekakor je področju paliative narejenega premalo.«
Prof. Zorc je čestitala dr. Breclju za pogumno dejanje ustanovitve hospica na Sveti Gori za primorsko regijo. »Paliativa niso le zdravila proti bolečinam, paliativa je zdravljenje bolnika, prisotnost, sočutje, dokler ne odide.« Povedala je, da je imela priliko biti v hospicu pri »polnočnici« za božič, ki jo je daroval škof Anton Jamnik: »Koliko hvaležnosti sem videla v očeh bolnikov, koliko upanja. Verjetno je bil za vse zadnji božični večer, pa vendar so bili vsi srečni.« Da bi morali poskrbeti za paliativo in več hospicov, ne pa govoriti o evtanaziji, je sklenila dr. Zorčeva.
V drugem delu Trnovskega večera so zdravniki dr. Metka Zorc, dr. Marko Noč in dr. Erik Brecelj v pogovoru z mag. Boštjanom Lovšinom govorili o razmerah v zdravstvu, o razmejitvi javnega in zasebnega, o žaljenju zdravnikov z »dvoživkami«, o plačevanju storitev, ozadjih, zavarovalništvu in korupciji v zdravstvu, o zdravstveni reformi … - več o tem v novi številki revije UTRIP SRCA.
avtor besedila in fotografij: Ksenja Hočevar
